Kako se je informatika razvijala v Sloveniji – in kam gremo naprej?

Včasih se zdi, kot da je informatika nekaj samoumevnega – računalnik imamo vsi, internet je stalno v žepu, aplikacije uporabljamo, ne da bi razmišljali o njih. A pot informatike v Sloveniji je bila vse prej kot hitra in enostavna. Bila je polna navdušenja, pionirjev, napak, uspehov, in ja – tudi par zanimivih zastojev. Če kdaj pomisliš, kako smo sploh prišli do tega, da stare mame danes pošiljajo GIF-e na Viberju, potem beri naprej.

Začetki: od tablic do računalniških sob

Slovenija, še kot del Jugoslavije, se je informatike resneje začela dotikati v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat so na univerzah začeli uvajat prve računalniške oddelke. Stari Zeleni računalniki iz Iskre in Gorenja so začeli humorno in počasi delati prve račune. Če je danes stvar digitalizirana v parih sekundah, je takrat potekala v urah, če ne dnevih.

Dejavni so bili predvsem ljubljanska in mariborska univerza, kjer so zgradili prve IT oddelke. In tukaj je bila zibelka, kjer so se učili prvi slovenski programerji, analitiki in IT-vizionarji. Brez njih danes ne bi bilo modrih ekranov v ambulantah ali e-uprave, kjer lahko podaljšaš vozniško iz kavča.

Prelomni trenutki: uvedba interneta in digitalizacija

Do pravega preboja je prišlo konec 90-ih, ko je Slovenija masovno začela uvajati internet. Najprej smo se spajali z dial-up modemom, ki je naglas piskal in zasedel linijo. Veliko vas se še spomni legendarnega zvoka povezovanja, kajne? Potem je šlo samo navzgor. V 2000-ih je digitalizacija začela dobivati konkreten pomen – podjetja so začela vlagati v svoje spletne platforme, javna uprava je postala ‘e’, banke so bile naenkrat ‘m’, mobilne.

Danes Slovenija velja za precej digitalno razvito državo. Imamo e-davke, e-recept, e-identiteto, in kar nekaj podjetij, ki so razširjena tudi čez meje (poznate Outfit7?). Tudi v izobraževalnih krogih ni več „ali bomo“. Digitalna orodja so zdaj osnova, ne izjema.

Kam gremo naprej?

Z umetno inteligenco, kvantnimi računalniki in noro hitrim razvojem softverja, je vprašanje – kje bo Slovenija čez 5 let?

Mnoga podjetja in institucije že preizkušajo AI v praksi. En primer je zdravstvo, kjer algoritmi pomagajo diagnosticirati bolezni na osnovi rentgenskih slik. Drugje AI avtomatizira analize anket ali celo generira vsebine. Navdušujoče… in mogoče malo strašljivo.

Ostaja pa tudi vprašanje – ali vsi sledimo? Ali imamo dovolj dobrega digitalnega opismenjevanja starejših? Kaj pa ranljive skupine? Vse to so vprašanja prihodnosti, ki jih moramo razrešiti že danes. V svetu, kjer že najdeš kamagra oral gelly prav tako hitro kot recept za potico, se meje med zasebnim, zdravjem in tehnologijo brišejo hitreje kot kdajkoli.

Praktični takeaway

• Slovenska informatika ima močne univerzitetne korenine.
• Internet je prišel pozno, a se je hitro razvil – 90. leta so bila prelomna.
• Danes smo digitalno zelo opremljeni, a ne vsi enako vključeni.
• AI in digitalizacija prihajata tudi v sektorje, kot je zdravstvo.
• Digitalna prihodnost bo odvisna od vključevanja vseh generacij.

Pogosta vprašanja

Ali Slovenija sodi med digitalno razvite države?

Da, v več vidikih spadamo v evropski vrh, predvsem po digitalnih storitvah v javni upravi.

Kdaj se je informatika začela razvijati pri nas?

Organizirano že v 60-ih letih, z velikim tehnološkim napredkom po letu 1995.

Kako je pandemija vplivala na informatiko v Sloveniji?

Ogromno! Pospešila je uporabo video konferenc, e-izobraževanja in dela na daljavo.

Kaj je glavna ovira za še hitrejši razvoj?

Pomanjkanje kadra, digitalna pismenost v starejših generacijah in deloma še vedno mišljenje ‘naj ostane tako kot je’.

Je Slovenija pripravljena na razvoj umetne inteligence?

Pravni okvirji nastajajo, akademska stroka je pripravljena… vprašanje je, če bo tudi politika sledila tempu razvoja.

Če te zanimajo ozadja, raziskovanje in pogled v digitalni jutri, tudi čez bolj človeške oči, spremljaj blog še naprej. In ne pozabi – prihodnost ni nekaj, kar čakaš. Je nekaj, kar (so)ustvarjaš.